Nasprotniki prostozidarskih lož stvar vidijo drugače. Pravijo, da so tisti, ki se prebijejo le skozi prve tri stopnje, nevedni in o resničnih zarotniških namenih prostozidarjev ne vedo nič, medtem ko svet upravlja peščica tistih, ki se prebije, na primer, do triintridesete stopnje v Škotskem ritualu in pozna skrivnosti, o katerih se njihovim bratom tudi sanja ne. Tako kot se lože med seboj razlikujejo po stopnjah, ki jih lahko dosežejo njihovi člani, se razlikujejo tudi po tem, koga sprejemajo v svoje vrste. V nekatere lože, predvsem ameriške, se smejo včlaniti le kristjani, v večino drugih smejo vstopiti pripadniki različnih religij, v nekatere celo agnostiki, a praviloma nikoli ateisti, saj velja, da mora prostozidar verjeti v boga in v posmrtno življenje. Izjema je le Veliki Orient Francije, saj vanj sprejemajo tudi ateiste, zaradi česar ta loža velja za neregularno. Do velikega spora med Združeno Veliko ložo Anglije in Velikim Orientom Francije je prišlo leta 1877, saj je takrat Veliki Orient Francije iz svojega prostozidarskega zakonika vrgel del, v katerem se za članstvo zahteva vera v boga in nesmrtnost duše ter začel v svoje vrste sprejemati tudi ateiste. Angleške lože so menile, da to pomeni kršitev mejnikov prostozidarstva, zato so lože, ki sodijo v okvir Velikega Orienta Francije, še danes neregularne. V ložah ženske niso dobrodošle, zaradi česar so ustanovile svoje lože, kakor tudi ne otroci. V večini se je prepovedano pogovarjati o politi in veri, a to ne velja, na primer, za Škotski ritual. V večino ni mogoče kar vstopiti, temveč mora kandidata za članstvo nekdo predlagati, čeprav v nekaterih ložah v Ameriki članstvo reklamirajo kar na delavnicah in vanje vabijo nove člane. V nekaterih ložah še vedno niso dobrodošli črnci, zato so ti ustanovili svojo ložo Prince Hall. A kakorkoli so že prostozidarji organizirani in karkoli počnejo, nekdo ima vedno kaj povedati čeznje. Tako nasprotniki pravijo, da se prostozidarji sprenevedajo, ko pridigajo o enakosti, saj so med sabo ločeni po stopnjah, morajo nositi predpasnike, ki odkrivajo njihov status v loži in so pravzaprav sužnji, saj so podrejeni velikemu mojstru lože. K slabemu slovesu prostozidarjev so doprinesle tudi nesreče. Kakor, na primer, tista, ko je bil med iniciacijo nekdo ustreljen. Med obredom so v neki loži v kandidata namerili pištolo in jo spro-