Zakaj je pri nas še vedno tako veliko prebivalcev, ki najverjetneje ne bodo dočakali 60. rojstnega dne? Najuglednejši evropski raziskovalci, ki se ukvarjajo s preučevanjem sistemov zdravstvenega varstva (v EU ter v državah kandidatkah oziroma državah v tranziciji), opozarjajo prav na to. Na številke, po katerih je za moškega, če živi v srednji ali vzhodni Evropi, verjetnost, da bo umrl pred 65. letom, dvakrat večja, kot če bi živel v EU. In na nujnost odločnega, usklajenega ukrepanja. Pri tem si novinarji kot zapisovalci življenja in dogodkov ne moremo kaj, da ne bi dali iskanju vzrokov prednosti pred sprejemanjem ukrepov; ti običajno niso niti ne morejo biti pisani na kožo konkretnemu človeku. Denimo nekomu, ki v pozni starosti, čeprav je vse življenje garal in se razdajal, nima dovolj denarja, da bi si plačeval bivanje in nego v domu za ostarele. Po drugi strani se seveda moramo vprašati, kako je mogoče, da so se družinske, medčloveške vezi tako razrahljale, da mnogim danes iskanje azila v takšnem domu ostaja edina možnost, pa še ta bistveno zožena zaradi pomanjkljivih zmogljivosti v teh institucijah.