Mednarodno gospodarsko okolje je trenutno zelo negotovo in slednjič je to dejstvo priznala tudi naša vlada ter približala proračune realnejšim tlem. Vendar za spodbujanje gospodarske rasti s primanjkljajem v proračunu ni pri nas nobenega razloga. Seveda pa je to dosti udobneje, kot pa spodbuditi podjetja, da bodo produktivnejša, da bodo uvajala in uporabljala nove tehnologije, da bodo vlagala v izobraževanje zaposlenih itd. No, v proračunih za leto 2003 in 2004 vlada celo načrtuje znatno povečanje sredstev za vse omenjeno. Najbrž prepozno. Konkurenčnost kot sad takih naložb namreč ne nastane čez noč. In leta 2004, ko naj bi Slovenija vstopila v EU, bodo nehali veljati sporazumi o prosti trgovini, ki jih imamo s tretjimi državami. Tam se naša podjetja kljub zaostanku v produktivnosti, inovativnosti, uvajanju novih tehnologij v proizvodnjo in podobno še nekako kosajo s podjetji iz EU, saj imajo vsaj prednost v obliki manjših carinskih dajatev. Tega po novem ne bo več in za marsikatero podjetje bo pristanek precej trd. Poleg tega je vprašanje, ali bo denarni in gospodarski politiki v prihodnjem letu in pol uspelo izpolniti evropska merila glede nižjih obresti, inflacije, primanjkljaja in javnega dolga.