Mogoče še tale aspekt digitalne tehnologije. Že od nastanka digitalnega zapisa, ki je osnova za vso elektroniko naokoli danes, se je govorilo o prednostih pred analognimi signali, s katerimi se je začelo. V analognem zapisu obstajajo nihanja, ki so končno omejena z atomi materiala, kjer so zabeleženi in se ves čas spreminjajo z razpadanjem. Opazili so nekaj bolj neverjetnega, da lahko natančno zabeležijo koščke preteklosti in jih uporabijo v prihodnosti. Ni čudno, da postajajo omreženi ljudje čedalje bolj podobni likom iz filmov in palčkom. Več kot je zapisa, boljši spomin imamo, bolj vzporedno teče z našim notranjim spominom realnosti. Učimo se na izkušnjha, ki so neponovljive v življenju, v simulacijah pa ne. Že vizualizacija različnih vidikov nekega trenutka v življenju, omogoča da znova podoživimo nekatere dogodke in se torej še enkrat nekaj naučimo in še enkrat, z vedno drugačnimi zaključki. Rezultat našega naravnega razmišljanja ali obogatenega s temi paralelnimi izkušnjami, pa je vedno ta trenutek v realnosti, ki je pravkar minil, vendar ga je mogoče znova in drugače podoživeti ;)