Bolj kot njena izobrazba bije v oči dejstvo, da zdravstva, katerega taktirko je prevzela v roke, ne pozna. Četudi se hitro uči, kot je dejala, vemo, da je zdravstvo izjemno zapleten sistem in da je za dober pregled nad njim potrebno kar nekaj časa. Kot vsak minister je tudi minister za zdravje v presečišču dveh tokov: urejanja razmer navzdol in zagotavljanja pogojev zanje navzgor. Ali drugače: vpliva in objektivno odgovarja za delovanje sistema, na primer za čakalne dobe, sistemske zdravniške napake, opremljenost bolnišnic in nasploh za razmere, v katerih delajo zdravniki in se zdravimo bolniki, po drugi strani pa večino naštetega urejajo zakoni in podzakonski akti. Priprava teh pa je ključna naloga ministrstva, za katero je odgovoren minister. Zdravstvena politika – kot tudi druge politike – je v rokah ministra. Kako bo nekdo, ki se na zdravstvo ne spozna, zdravstveno politiko kar takoj odgovorno vodil, je vprašanje, vredno temeljitega premisleka.