SILVEN MAJHENIČ: Spoštovani gospod podpredsednik. Spoštovani prisotni. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja je zakon, ki je predlagan, podpirajo ga vse inštitucije, ki se jih na nek način dotika in vnašajo nekatere spremembe, katere omogočajo in širijo krog prosilcev, ki lahko zaprosijo za finančno podporo pri izvajanju projektov na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu, kar pa je dosedanji zakon omejeval in ni omogočal izvajanja aktivnosti na področju izobraževanja, športa in raznih kulturnih dejavnosti, ki so pa vsekakor vezana na stroške, katere so izseljenci po svetu do sedaj pokrivali z lastnimi sredstvi. Kajti, zavest in pripadnost slovenstva je zmeraj nadvladala, tako da se je kultura in jezik Slovencev obdržala le po zaslugi teh ljudi, ki jim pripadnost pomeni več kot nekaterim v matični domovini. V predlaganem zakonu je še posebej izpostavljena možnost sklepanja večletnih pogodb za finančno podporo projektov in programov, ki pa so do sedaj veljali le za eno leto. Predlog zakona tudi bolj natančno definira priznavalnine za Slovence po svetu, ki so že desetletja poučevali slovenski jezik v zamejstvu in po svetu. Sigurno se tu ne sme izvzeti slovenske rimskokatoliške misije, evangeličanske misije in misije drugih skupnosti, ki so v vsej zgodovini, tudi ko je šlo za osamosvajanje Slovenije, odigrale zelo pomembno vlogo. Komu naj se zahvalimo za ohranitev slovenske kulture in jezika, če ne tem ljudem, ki so z vso svojo skromnostjo in požrtvovalnostjo skoraj ostali v anonimnosti, danes pa se pogovarjamo, da bi jih v zakon zapisali kot nepridobitne osebe zasebnega prava. Menim, da bi bilo prav, da se v zakon zapiše tako, kot se imenujejo, vsaj tiste skupnosti, ki jim pripisujemo največ zaslug, za ostale pa nimam nič proti, če se imenujejo, nepridobitne osebe zasebnega prava, kajti verjamem, da je teh kar nekaj.