Nič čudnega torej, če je guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari opozoril, da vstop države v EU pod neprimernimi pogoji pomeni zelo slab izhodiščni položaj, ki ga je pozneje težko popravljati, in kot enega neprimernih pogojev navedel visoko stopnjo inflacije, s katero je malokdo zadovoljen. Tako kot v ekonomskem inštitutu ljubljanske pravne fakultete (EIPF) so tudi v centralni banki zaskrbljeni predvsem zaradi gibanja cen komunalnih storitev in tudi hrane. Ob inflaciji, ki se ne bo znižala na raven približno enaki evropski, opozarja guverner, bo namreč preskok na tečajni režim unije težak. Vsaka država, ki želi vstopiti v EU, mora izpolnjevati štiri maastrichtske kriterije, to pa so primerna stopnja inflacije, ustrezen tečajni režim, smiselne obrestne mere in zmeren javni dolg. Med njimi je, vsaj za začetek, daleč najpomembnejši kriterij stopnja inflacije, in sicer zato, ker EU ne priznava takšnih sprememb tečaja, ki bi privedle do konkurenčne prednosti kake članice, opozarja Gaspari. Preostane le upanje, da se bo inflacija do konca leta umirila, saj bi tako še lahko pričakovali izpolnitev ciljev, ki sta si jih zastavili centralna banka in vlada. EU namreč ne bo popuščala: država, ki se želi vključiti v unijo, lahko povprečno evropsko stopnjo inflacije preseže le za 1,5-odstotne točke, kar ob sedanji 2,4-odstotni inflaciji v petnajsterici pomeni, da bo morala Slovenija v dveh letih znižati inflacijo na največ štiri odstotke.