Meša je nepomemben politični akter, poročen je z vdano in na vse pristajajočo Seno, ima sina Malika, dečka, ki hoče razumeti vse, pa seveda prav nič ne razume. Meša je, kot bi rekli pravi ‘muškarčina’, ponočuje in popiva, je zaprisežen ženskar in ena izmed njegovih ljubic je tudi Ankica, s katero sta velikokrat na službeni poti in seveda je priložnost napravila tatu. Ankica pričakuje, da se bo Meša ločil in potem z njo poročil, toda Meša o tem tudi razmišljati noče. V jezi Ankica pove naprej morda celo nedolžno politično šalo, ki jo je Meša pripovedoval, Udba pride po Mešo in ga pred očmi družine odpelje v prevzgojno delovno taborišče. Za družino se življenje močno spremeni, Sena mora poskrbeti za preživetje in Maliku vedno znova odgovarjati, kdaj se bo oče vrnil s službene poti, kot so Maliku očetovo odsotnost razložili. Malika pa doleti še en nesrečen udarec, njegova hudo bolna najboljša prijateljica umre. Po teh dveh nesrečnih dogodkih postane mali Malik mesečnik, ki ob soju lune hodi naokoli in spravlja v strah svojo družino.