Na posvetu je predsednica državne revizijske komisije Marija Bukovec Marovt predstavila nekaj statističnih podatkov o delu komisije. Do 10. oktobra je obravnavala 169 zahtevkov za revizijo postopkov oddaje javnega naročila, od tega jih je 77 zavrnila kot neutemeljene, v 18 primerih je odpravila sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, v 59 primerih je razveljavila postopek oddaje javnega naročila... Opozorila je tudi na stroške revizijskega postopka, predvsem na takso, za katero komisija ugotavlja, da njena višina v praksi še vedno povzroča veliko nejasnosti. Zakon o reviziji javnih naročil je določil, da mora tisti, ki zahteva revizijo postopka oddaje javnega naročila, plačati na ustrezen račun finančnega ministrstva takso v višini enega odstotka vrednosti javnega naročila, za katerega je potreben javnih razpis. Če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere naprej je potreben javni razpis, pa je taksa 0,5 odstotka vrednosti javnega naročila. V praksi pa se dogaja, da vlagatelji zahteve za revizijo plačujejo odstotek od orientacijske vrednosti javnega naročila. Tako se je na primer zgodilo, da je nekdo namesto 100.000 tolarjev na račun finančnega ministrstva plačal kar milijon tolarjev. V takih primerih lahko vlagatelji zahteve po reviziji od finančnega ministrstva zahtevajo vračilo preveč plačane takse.