Človek je tembolj odporen za stres, v kolikor boljšem stanju je takrat, ko stres doživi. Prav gotovo so ljudje, ki živijo v dobrih odnosih s seboj, soljudmi in naravo močnejši za spoprijemanje s stresom kot pa tisti, ki jih prežemajo občutja nemoči in splošnega nezadovoljstva ne le z drugimi ampak tudi s samim seboj. Ti ljudje so takorekoč v kroničnem stresu in že najmanjši nov akuten stres, ki sam po sebi ne bi smel biti usoden, lahko ogrozi njihovo telesno in duševno zdravje. To pa je že tudi odgovor na vaše vprašanje, spoštovana gospa Anica! Vsakdo bi se moral naučiti, da si prisluhne, da razume sporočila, s katerimi se duševno in telesno odziva na stres. Nesposobnost zbranega razmišljanja, raztresenost, napetost in tesnoba, nespečnost, hitra vzkipljivost, nenadna menjavanja razpoloženja so že znaki, da je stres ogrozil naše duševno ravnovesje. Pospešeno utripanje srca, zvišan ali znižan krvni pritisk, motnje prebave, tresenje in potenje rok in različne druge telesne težave pa so nedvoumna sporočila telesa, da v stresu odpoveduje.