Kako na volilni izid vpliva volilna udeležba? Oglejmo si to na primeru Slovenske ljudske stranke. SLS je leta 1992 volilo natanko 103.300 volilcev. Med vsemi oddanimi in veljavnimi glasovi je to predstavljalo 8,69 % glasov. Letos je Slovensko ljudsko stranko v 131 občinah volilo skoraj enako število volilcev - natanko 103.632 jih je bilo. Torej le 332 več. Pa vendar praktično enako število volilcev to pot predstavlja celih 12,78 odstotka volilcev. Vzrok za tako različna odstotka, v katerih je izražen volilni rezultat, je radikalno drugačna volilna udeležba in iz tega izvirajoče radikalno različno število veljavnih glasov: leta 1992 jih je bilo 1.188.378, letos pa le 811.019, to je celih 377.359 manj. Interpretacijsko dilemo, izhajajočo iz tako različne volilne udeležbe, lahko formuliramo takole: ali je Slovenska ljudska stranka v zadnjih dveh letih res skoraj za polovico izboljšala svoj volilni rezultat in se iz 8,69-odstotne podpore, ki jo je med volilci uživala leta 1992, povzpela na letošnjo 12,78-odstotno podporo ali pa je podpora SLS med volilci v tem obdobju ostala nespremenjena, na kar bi lahko sklepali iz tega, da je tako leta 1992 kot letos Slovensko ljudsko stranko volilo isto število volilcev - obakrat jih je bilo nekaj čez 103 tisoč -, le volilci drugih strank niso prišli na volišča? Na splošnejši ravni bi se dilema glasila takole: kako bi volili volilci, ki se volitev niso udeležili - ali tako, kot so volili volilci, ki so glasovali, ali pa bi se njihovi glasovi med stranke razporedili drugače, ker se volitev v pretežni meri niso udeležili volilci zlasti ene, dveh ali treh strank? Kakršnokoli interpretiranje volilnih rezultatov je torej hudo tvegana reč. Pa vendar velja zapisati domneve, ki so minuli teden skušale pojasniti volilni uspeh enih in neuspeh drugih strank.