26 »Peteeeer! Mene bo kap! Poglej, kaj leži v Matejevi postelji!« se je ob dveh popoldne sredi moje sobe zadrla mati. Navkljub omotici sem planil pokonci in panično zavpil: »Kaj je? Kaj je? Vrzi proč!« Videl sem, da med rjuhami ni ničesar, zato sem bil prepričan, da golazen pleza po meni. Z rokami sem panično mlatil okrog sebe, saj sem želel pobiti nevarnega plenilca. Mati mi ni bila v pomoč, le še bolj je vreščala. Oče je v pričakovanju najhujšega želel vdreti v sobo, a ga je boljša polovica oklofutala že med vrati. »Poglej ga! Poglej ga, kakšen je! Kje sem pogrešila? Kaj sem hudega storila, da me življenje tako kruto kaznuje? Vse sem mu dala! Sedaj ga poglej, hipija!« »Katastrofa,« je bila beseda, ki jo je izustil. Takrat sem se ovedel, da je nevarna stvar moja nova frizura. Nekaj dolgih trenutkov smo obstali brez besed. Mati v bojni preži sredi sobe, oče oklofutan med podboji, jaz ob postelji v gatah in s sekularjem na glavi. Kot ne bi bilo vsega dovolj, je v sobo priskakljala še Martina s tropom prijateljic. »Uau! Matej, krtača ti je zrasla,« mi je polaskala. Prijateljice so se stiskale na hodniku in se na glas čudile, ker se mi je drznila približati. Mati je izkoristila nastalo stanje in zarjovela v strop: »Ven! Vsi ven!« Sestrica in prijateljice so se zapodile proti dnevni sobi. Zmeden sem se pognal za njimi, toda mama je prestregla skok, me zagrabila za frizuro in vrisknila na uho: »Aaa! Ti neee!« Tudi oče se je želel potihoma izmuzniti iz sobe. »Kam greš, gospod?« je kriknila še nanj. »Tukaj ostani! Poglej, kakšnega sina si naredil. Čisto po tebi je! Neodgovoren in len. Samo traparije mu hodijo po glavi! Če bi bil po meni, bi bil marljiv, lep in pameten. Kakšno sramoto mi dela. Mu boš kaj rekel? Ne, ne, raje bodi tiho, sedaj je prepozno! Takrat bi se moral pogovoriti, ko je bil še čas! Toda, neee! Gospod je raje gledal televizijo ali igral tenis. Za vse