Preboj na mednarodno sceno je Figo začel že zelo zgodaj, ko je z mladinskimi portugalskimi selekcijami, v katerih sta blestela tudi Rui Costa in Joao Pinto, kot za stavo zbiral evropske in svetovne naslove prvaka. Nanj so hitro postali pozorni najboljši klubi na svetu, že pri prvem velikem prestopu pa je dvignil veliko prahu, saj je praktično istočasno podpisal predpogodbo tako z Juventusom kot s Parmo. Pri italijanski zvezi so posredovali salomonsko in mu onemogočili prestop h kateremukoli klubu v Italiji. Vso zmedo je hitro izkoristila Barcelona, kjer je Figo začel navduševati navijače s svojimi odličnimi prodori po krilu, zaradi njegove odločnosti in trme pa so ga vedno imeli radi tudi trenerji. »Zunaj igrišč sem miren, a na zelenicah zelo agresiven, saj se to od mene tudi pričakuje,« je večkrat dejal Figo. Vedno je bil nekakšen »naravni vodja«, kar mu je v času igranja pri Barceloni prineslo tudi kapetanski trak. Ljubezen med Figom in Barco se je tako zdela neskončna, še posebno ko je na proslavljanju naslova španskega prvaka skandiral: »Osli v Madridu pozdravite prvaka!«