Še bolj kočljivo je seveda, ugotavlja Die Presse, da je ustavno sodišče odločilo, da za uvedbo dvojezičnih krajevnih napisov in uradov zadošča, da na določenem območju živi 10,4 odstotka slovensko govorečega prebivalstva. Doslej je bila ta meja 25 odstotkov, in sicer ne zgolj za dvojezične urade, ampak tudi za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov, pojasnjuje časnik. Pri spremembi zakona je jasno, da meja ne more biti nad 10,4 odstotka, kar pomeni, da bo odslej na avstrijskem Koroškem več dvojezičnih uradov in krajevnih napisov. Vendar je to politično zelo kočljiva tema. Še posebej potem, ko je Haider prebivalcem pisno zagotovil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov. Zaradi te izjave je Slovenija izrazila zaskrbljenost, avstrijski Center za narodne skupnosti pa je ocenil, da gre za poskus zastraševanja, in da bo politični dialog na tak način prignan do absurda.