Cerkveni odziv na parlamentarno odločitev, ki onemogoča vrnitev cerkvenih gozdov v naravi, je bil bliskovit. Komaj teden dni po tem, ko je državni zbor končal drugo obravnavo sprememb denacionalizacijskega zakona, je Rimskokatoliška cerkev na hitro sklicala zasedanje škofovske konference ter za glavno temo plenuma določila urejanje odnosov med državo in Cerkvijo, ki bi rezultiralo v podpisu pogodbe na mednarodni ravni med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo. Seveda bi takšna pogodba vključevala tudi lastnino. Navzočnost predstavnikov škofovskih konferenc iz sosednjih držav (Hrvaške, Madžarske in Italije) ni bila naključje, ampak logistična podpora glavnemu motu zasedanja. RKC se zaveda, da ji usoda gozdov, če bo o njej odločal parlament, glede na sedanje razmerje moči ne bo pretirano naklonjena, in da je torej pametneje, če pred tretjo obravnavo denacionalizacijskega zakona opravi temeljita pogajanja z vlado. Zasedanje škofovske konference je najboljši način izsiljevanja pred vsebinskim začetkom pogajanj med vladno in cerkveno komisijo za urejanje odprtih vprašanj ter pred zasedanjem podkomisije za gozdove.