ŠUMIJO GOZDOVI CERKVENI. Od celotnega po vojni nacionaliziranega cerkvenega premoženja je doslej v javnosti največ polemik spodbudilo vračanje gozdov. To je razumljivo, saj naj bi katoliška Cerkev postala lastnica 36.000 hektarjev gozda. Lani poleti so socialisti v parlamentu prebrali pobudo za razpis referenduma, na katerem naj bi se državljani izrekli, ali so za to, da se katoliški Cerkvi vrne vse odvzeto premoženje, predvsem pa gozdovi. Zamisel o referendumu, ki ni padla na plodna parlamentarna tla, so predlagatelji utemeljevali predvsem s podatkom, da znaša pri nas delež javnih gozdnih površin okrog 37 %, v Evropski skupnosti pa dosega v povprečju okoli 40 % gozdov. Po njihovem bi se, če bi Cerkvi vrnili vse gozdove, delež javnih gozdov skrčil na samo 20 %, kar je v primerjavi z Nemčijo in Švico, kjer je javnih gozdov od 60 do 70 %, resnično malo. Zato so socialisti menili, da bo Cerkev postala največji veleposestnik na Slovenskem. In zagovarjali stališče, da razdrobljeno lastništvo nad gozdovi v nasprotju z večanjem gozdnih površin v zahodni Evropi nikakor ne zagotavlja boljšega gospodarjenja z njimi.