nikoli odrekel prestolu, je umrl leta 1970 v izgnanstvu. Njegov stric knez Pavel je prav tako umrl v Parizu, potem ko so ga po koncu vojne Britanci izpustili iz internacije. Enaka usoda kot kneza Pavla je doletela Stojadinovi}a. Markovi}, Cvetkovi} in general Peši} so vojno preživeli v Beogradu, umaknjeni iz javnega življenja. Peši} je umrl malo pred koncem vojne, druga dva pa sta se pred prihodom komunistov umaknila v tujino in tam ostala do smrti. Vladko Maček se je vrnil v Zagreb. Ustaški vodja Paveli} ga je hotel pridobiti na svojo stran, snubili so ga tudi komunisti. Maček je vse zavrnil in do maja 1945 živel na svojem posestvu, potem pa se je umaknil v emigracijo. General Milovan Nedi} je po kapitulaciji kraljevske vojske sprejel mesto vodje srbske uprave pod nemško okupacijo. Po vojni je padel v roke Titovim partizanom in med zaslišanjem storil samomor, in sicer je skočil skozi okno zapora. Dušan Simovi} se je pokazal za nesposobnega politika in je leta 1942 odstopil kot predsednik emigrantske vlade. Leta 1945 se je vrnil v Jugoslavijo in živel kot upokojeni general v Beogradu. Ivan Šubaši} je skušal rešiti kralju Petru krono. Bil je predsednik emigrantske vlade, potem pa je sklenil s Titom sporazum o vladi narodne enotnosti. Tito je bil predsednik, Šubaši} pa podpredsednik. Dogovorila sta se za večstrankarske volitve po vojni. Po polomu na volitvah novembra 1945 se je Šubaši} umaknil iz političnega življenja in se upokojil.