Ko človek pomisli na bloge, najprej pomisli na asocialne računalniške frike, ki po cele dneve bulijo v računalniški ekran in nabijajo igrice. Ok, to je ena plat. A obstaja tudi druga plat, veliko bolj presenetljiva in razveseljiva plat. Blogerji gojijo močan socialni in solidarnostni čut, ki ob zmožnosti zelo hitre samoorganizacije in mobilizacije včasih naredi pravcate male čudeže. Spomnimo se izredno pozitivnega odziva na večkratne “blogerske krvodajalske akcije”, ki niso pomembne samo zaradi decilitrov darovane krvi, ampak tudi zaradi pisanja o tej temi na številnih blogih in vzpodbujanje širše okolice k podobnim dejanjem. Ali pa se spomnimo bliskovite samoiniciative humanitarne akcije ob zadnjih poplavah, kjer se je v zelo kratkem času zbrala kar lepa vsota prispevkov, ki je razveselila družino iz Železnikov, ki je v poplavah izgubila streho nad glavo. Solidarnostni čut sicer ni nekaj, kar bi bilo lastno samo blogerjem, ampak je seveda veliko širši čut družbene empatije nad težkimi usodami posameznikov. Vendarle pa je zanimiva tudi navezava na blogersko sceno, ki ji marsikdo očita egoizem, zaverovanost vase in asocialni individualizem. V tokratni temi tedna se sprašujemo o položaju solidarnosti danes. Ali v hiperpotrošniški družbi in družbi “tisočerih skrbi” čut za solidarnost zamira, ali se ponovno prebuja? Ste solidarni z drugimi? Kaj vas vzpodbudi k solidarnim dejanjem? Kakšni so vaši občutki, ko pomagate drugim? Smo kot družba premalo ali preveč solidarni? Tisoč vprašanj - in vsa čakajo na tvoj odgovor …