Tudi Mira Zrim, gospodinja, predvsem pa spretna slaščičarka in kuharica iz Črmljenška 32 pri Voličini, pravi, da s kipcem za orehove rogljičke izzivov še ni konec, le drugo vrsto peciva mora še izbrati. Malo jo je presenetilo, da ni z rogljički sodelovalo več gospodinj, saj je to zelo običajno slovensko drobno pecivo. Doma peče skoraj vse vrste drobnega in mehkega peciva, največ za poroke in druga družinska praznovanja. Ker teh v okolici nikoli ne zmanjka, ima naročil vedno dovolj. Njen konjiček je zato že prerasel v dodatno zaposlitev, ki zaradi neurejene zakonodaje še vedno ne more biti registrirana. Ista zgodba se ponovi pri večini njenih kolegic, ki pečejo v okviru Aktiva kmečkih žena Voličina. Nedavno so se s kruhom, gibanicami in pecivom uspešno predstavljale v središču Maribora, njihove dobrote so takoj razprodali, a do dovoljenja za vsakodnevno peko je še daleč. Znanje za svoje spretnosti je Mira pridobila v več letih kuhanja na porokah, kjer pomaga še zdaj, čeprav danes ljudje raje praznujejo po restavracijah in kmečkih turizmih, pecivo pa je treba kljub temu še vedno naročiti pri nekom doma.Veliko dobrot iz njene kuhinje pospravijo tudi tri mlajše hčere, najstarejša pa jih speče za svojo družino že kar sama. Razen po kuhinji se vrti Mira še po sadjarski kmetiji, saj doma pridelujejo jabolka in breskve. Nasade bi lahko iz poldrugega hektara še razširili in s tem popestrili domačo ponudbo na še več izdelkov, a so sadjarske naložbe za male pridelovalce za zdaj še predrage.