Zdravljenje Parkinsonove bolezni se običajno začne z zdravili v obliki tablet. Na ta način lahko, kot pripovedujejo sogovorniki, bolniki vrsto let dokaj dobro obvladujejo svoje bolezenske težave. Ugodno je tudi dejstvo, da so v Sloveniji na voljo vsa zdravila, kakršna imajo v razvitem svetu. Ob tem je vsekakor pomembno omeniti tudi to, da so na pobudo prof. Pirtoška po zgledu najbolj razvitih centrov v tujini, že pred več kot poldrugim desetletjem oblikovali sodoben koncept timske obravnave bolnikov in njihovih svojcev, kjer izjemno pomembno vlogo opravlja specializirana medicinska sestra s področja parkinsonizma. Lidija Ocepek, ki se je, kot pripoveduje, prvič srečala z bolniki s to boleznijo leta 1986, se je kmalu začela tudi dodatno sistematično izobraževati. V zadnjih letih v to uvaja tudi mlajšega kolega Zdenka Garaševiča, ki se je nedavno tudi vrnil s strokovnega izpopolnjevanja v tujini. Pri tem je zanimivo tudi to, da je prva specializirana medicinska sestra s področja parkinsonizma začela delovati v Veliki Britaniji leta 1989 in da je bilo isto leto pri nas ustanovljeno društvo bolnikov Trepetlika, kjer so že takrat tudi poudarili potrebo po medicinski sestri z dodatnimi znanji. Ta kot članica tima v pomembni meri samostojno obravnava bolnike neposredno po postavitvi diagnoze, v zgodnji in v vseh naslednjih fazah bolezni. Posreduje jim poglobljeno znanje o bolezni in možnih zapletih, o zdravljenju in stranskih učinkih zdravil, nudi podporo pri sprejemanju spremenjene telesne podobe. Za bolnike, ki so na parenteralnem zdravljenju, to je z injekcijami ali infuzijami apomorfina ali prek sond z duodopo, pa tudi organizira ambulantne preglede in vodi ustrezne postopke kot so tehnična pravilnost in prilagajanje odmerka izbranega zdravila.