Zanimive so tudi dileme glede tega, kakšne so prave ocene škode, ki jo je Gorenju povzročil požar v galvanskem obratu. Ocene direktorja Gorenja, Jožeta Staniča, se v tem smislu zdijo precej relativne. Začel je, recimo, z oceno, da bo zaradi nesreče proizvodnja skoraj za tretjino manjša, potem pa se je začetna napoved znižala za polovico, na 15 odstotkov; te številke so nato potrdili tudi prvi rezultati po nesreči, ki govorijo o 85-odstotni realizaciji. Stanič pa je poleg tega hkrati govoril o poslovnem letu, ki naj bi se vseeno izšlo po načrtu. Na novico o nesreči, morda tudi na protislovne napovedi o škodi, se je borza seveda takoj odzvala. Vrednost delnice je zelo padla, ali je bil nihaj prevelik ali ne, pa je odvisno od tega, kako realne so napovedi o škodi. Posledice bodo zares znane šele v začetku drugega leta, ko se bodo pisale bilance. Ugibanja, kaj bi v tem primeru naredil dober menedžer - bi, na eni strani, potenciral škodo, da bi morda dobil več pomoči, ali zmanjševal njene učinke, da bi zadržal vrednost delnic na višjih vrednostih -, so lahko precej špekulativna. Zdi pa se, da so se v podjetju zaradi statusa, ki ga ima v Sloveniji, morda tudi zaradi predvolilnega konteksta, odločili, da se jim bolj splača prvo; zlasti zato, ker se slovenska borza na novice s takšnimi in drugačnimi predznaki res odziva precej svojsko.