triletnega otroka, se je Jezus rodil, tako ugotavljajo zgodovinarji, kakih sedem let pred našim štetjem ali celo še kako leto prej. Omenja še brata Heroda Antipe, Filipa, ki je vladal v Itureji in Trahonidi. Omenja še druge, toda nas zanimata bolj velika duhovnika Hana in Kajfa, ki sta imela neposredno opraviti z Jezusom, ker sta ga obsodila na smrt. Svojevrstno figuro igra asketski Janez Krstnik. Tudi danes je njegovo zadržanje sodobno, čeprav ga Herodiada in njej podobne zavračajo in zahtevajo njegovo glavo. Tudi danes je potreben, ker kliče, čeprav rezko in ostro, k spreobrnjenju. Zahteva boj proti zlu že v korenini. Med temi ljudmi se suvereno zgodi Božja beseda. Pusti, da jo slišijo v puščavi tega sveta. Posreduje besedo, ki je od vekomaj, temu našemu svetu. To je beseda rešenja in veselja. Je beseda vstajenja, ki ustvarja vse novo; najprej v Mariji, Božji materi, ki je niti senca zla ni oplazila, čeprav se nanjo zgrne hudo trpljenje. Ostane pa kot najlepši cvet, novi človek, o katerem je Bog sanjal od vekomaj; hotel jo je vso dobro, vso brez madeža, devico in mater.