V nadaljevanju preide Brentano k obravnavi samih kategorij bivajočega, pri čemer najprej razloži Aristotelov nauk o kategorijah, nato pa poda poskus kritike oziroma reforme tega nauka. Posebej obravnava prvo kategorijo substanco, pa tudi kategorijo odnosa (relacije). Od Aristotela različno razumevanje bivajočega (posebej akcidence kot pravega bivajočega) je tudi osnova Brentanove razlage kategorij. Posebej je vredno omembe njegovo vztrajanje pri ontološki interpretaciji kategorij, saj pravi, da so le-te sicer modusi predikacije, vendar pa ne izhajajo iz razsojanja, ampak gre pri tem za razlike stvari samih. Zato je zanj nauk o kategorijah ontološki problem, kakor je bil tudi že za Aristotela, pri katerem prav tako lahko logiške aspekte kategorij (in nato posredno sodb ter sklepanj) le na silo odtrgamo od ontoloških.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
V v predlog; mestnik
nadaljevanju nadaljevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
preide preiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Brentano brentano splošni prislov; nedoločena stopnja
k k predlog; dajalnik
obravnavi obravnava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
samih sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
kategorij kategorija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
bivajočega bivajoč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik
pri pri predlog; mestnik
čemer kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
najprej najprej splošni prislov; presežnik
razloži razložiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Aristotelov Aristotelov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
nauk nauk samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
o o predlog; mestnik
kategorijah kategorija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
nato nato splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
poda podati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
poskus poskus samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
kritike kritika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
oziroma oziroma priredni veznik
reforme reforma samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
tega ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
nauka nauk samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Posebej posebej splošni prislov; nedoločena stopnja
obravnava obravnavati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
prvo prvi vrstilni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, tožilnik
kategorijo kategorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
substanco substanca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
kategorijo kategorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
odnosa odnos samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
relacije relacija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
Od od predlog; rodilnik
Aristotela Aristotel samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
različno različno splošni prislov; nedoločena stopnja
razumevanje razumevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
bivajočega bivajoč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
posebej posebej splošni prislov; nedoločena stopnja
akcidence akcidenca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
pravega pravi splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik
bivajočega bivajoč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
osnova osnova samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Brentanove Brentanov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
razlage razlaga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
kategorij kategorija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Posebej posebej splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vredno vredno splošni prislov; nedoločena stopnja
omembe omemba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
njegovo njegov svojilni zaimek; 3. oseba, srednji spol, ednina, tožilnik, ednina, moški spol svojine
vztrajanje vztrajanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
pri pri predlog; mestnik
ontološki ontološki splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
interpretaciji interpretacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
kategorij kategorija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
saj saj priredni veznik
pravi praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
le le členek
te ta kazalni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
sicer sicer členek
modusi modus samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
predikacije predikacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
vendar vendar priredni veznik
pa pa priredni veznik
ne ne členek
izhajajo izhajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
iz iz predlog; rodilnik
razsojanja razsojanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ampak ampak priredni veznik
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
pri pri predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
za za predlog; tožilnik
razlike razlika samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
stvari stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
samih sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
Zato zato priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zanj zame osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, navezna naslonskost
nauk nauk samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
o o predlog; mestnik
kategorijah kategorija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
ontološki ontološki splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
problem problem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
kakor kakor podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
tudi tudi členek
že že členek
za za predlog; tožilnik
Aristotela Aristotel samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
pri pri predlog; mestnik
katerem kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
prav prav členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
logiške logiški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
aspekte aspekt samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
kategorij kategorija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
nato nato splošni prislov; nedoločena stopnja
posredno posredno splošni prislov; nedoločena stopnja
sodb sodba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ter ter priredni veznik
sklepanj sklepanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
le le členek
na na predlog; tožilnik
silo sila samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
odtrgamo odtrgati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
od od predlog; rodilnik
ontoloških ontološki splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 1998
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar