Danes je v Sloveniji kar nekaj ljudi, ki delajo tudi v poznih šestdesetih, sedemdesetih letih in še starejši. Moji starši, ki se bodo upokojili, imajo veliko starejših prijateljev, ki še vedno delajo. Eden od očetovih znancev, 72-letnik, ima zelo uspešno podjetje za izdelovanje zobotrebcev - skorajda vse opravi sam, včasih mu pomaga žena. Drugi 70-letnik ima zelo donosno podjetje, ki izdeluje prevleke za avtomobilske sedeže. Tretji, v poznih šestdesetih, ima svoje računalniško podjetje. Moji starši živijo v Novi Gorici, kjer veliko ljudi hodi na delo v Italijo. Zdravi upokojenci v Italiji opravljajo veliko sezonskih del (na primer obiranje grozdja, breskev ...), manjša gradbena dela in podobno, upokojenke pa se pogosto udinjajo kot hišne pomočnice. S tem si precej izboljšajo pokojnine, kajti omenjena dela so dobro plačana. Tako mi je mati razlagala, da ženske v Novi Gorici, ki odhajajo v pokoj, pogosto rečejo: »Če pokojnina ne bo dovolj, pa bom občasno odšla v Italijo pomagat.« Takšen »delovni« trend je na Primorskem doma že od nekdaj. »Moja babica, ki ima že devetdeset let, je še do pred kratkim redno hodila v Italijo prodajat rože - iz navade ali veselja, iz potrebe vsekakor ne, kajti njena (italijanska) pokojnina je zelo visoka. Enako počnejo njene vrstnice.«