Na sklepe predsedstva z dne 15. maja je namreč ostro reagirala Slovenija (predsedstvo, skupščina - kjer je posebna skupina analizirala Jovićev govor), s posebno izjavo pa tudi Demos). Hrvaško predsedstvo, ki mu je potekel mandat, ni vedelo, kaj naj stori, protestno izjavo pa je dala HDZ. V Sloveniji se je še isti dan sestal tisti del vodstva, ki je bil dosegljiv, za naslednji dan pa je Kučan sklical sejo predsedstva, ki sta se je udeležila tudi Peterle in Bučar. To je bil prvi pomembnejši sestanek, na katerem so se dobili predstavniki novih oblasti v Sloveniji, Kučan in Drnovšek. Drnovšek je pojasnil, kako je do razprave in sklepov prišlo, pa tudi, kakšne so razmere v federaciji. Gradivo je zvezni sekretar za obrambo pripravil že marca, zahteval je skupno sejo generalštaba in predsedstva, češ da grozi državljanska vojna in da mora predsedstvo razveljaviti vse republiške ukrepe, ki niso v skladu z zvezno ustavo. To naj bi storili po skrajšanem postopku pred zveznim ustavnim sodiščem. Vztrajati bi morali, da se amandmaji na zvezno ustavo, ki jih je pripravila Markovićeva vlada, sprejmejo v paketu (Slovenija je temu nasprotovala, zlasti tistim amandmajem, ki so povečevali centralizem na ekonomskem področju, bila pa je za tiste, ki so uvajali politični pluralizem, op.p.). Generalštab je opozarjal, da bo prišlo do spopadov na nacionalno mešanih ozemljih, če se bodo še naprej vzpostavljale nacionalne stranke in da se obnavljata ustaštvo in četništvo.