Eurostat in ekonomska komisija sta ocenila število delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji. Pri tem sta kot delovno aktivne upoštevala prebivalce od 15 do 69 let. Po teh podatkih naj bi število delovno aktivnih po srednji različici bilo v letu 2005 približno 917 tisoč. Do leta 2015 naj bi se njihovo število povečevalo in doseglo blizu 970 tisoč. Potem pa naj bi se začelo zmanjševati in v letu 2050 naj bi bilo delovno aktivnih samo še 762 tisoč ljudi, po trendni različici pa celo samo 648 tisoč. Iz teh podatkov je mogoče sklepati, da Evropska unija podaljšanje delovne dobe do 70 leta starosti jemlje kot dejstvo. Ker se hkrati znižuje tudi delež pokojnine, ki naj bi jo novi upokojenec dobil v primerjavi s plačo, ko je še delal, so tudi deleži, ki bi jih moral bodoči upokojenec dobiti iz dodatnega zavarovanja za starost, čedalje večji. Še bolj pa bi se povečali, če bi država omejila delež BDP, ki bi ga dala za pokojnine, na primer na 13 ali celo na deset odstotkov. Inštitut za ekonomska raziskovanja je tako izračunal, da bi ob upokojitvi v letu 2025 (po pogojih iz leta 2006) morali ob zdajšnjem deležu BDP za pokojnine do 85-odstotne pokojnine glede na plačo zagotoviti 45 odstotkov, če bi bil delež BDP za pokojnine omejen na 13 odstotkov, bi bilo treba zagotoviti 51 odstotkov dodatne pokojnine, pri omejitvi na desetodstotni delež BDP pa 67 odstotkov. Pri kasnejšem upokojevanju bi bili deleži, ki bi jih morali zagotoviti z dodatno pokojnino, še bistveno večji, še posebej, če bi želeli z dodatnim pokojninskim zavarovanjem imeti enako skupno pokojnino, kot je bila plača.